Kolumne

Propad Adrie ni senzacija. Bil je predvidljiv. Tako to gre v neokolonijah.

9.10.2019 / 06:10 Komentiraj
Postsocialistična mantra: država ni dober lastnik, samo privatnik je dober in odgovoren lastnik. In kaj se potem zgodi?

Zadnji teden časopisi pridno objavljajo novice v zvezi z Adrio Airways. Vsak dan kaj nepričakovanega. Nova presenetljiva dejstva. In novi dokazi, da je Adria črna luknja zgodb. In zapletov. Ključna dimenzija teh novic je senzacionalizem. Ki je neopazno, a nedvomno postal ključna dimenzija poročanja tudi na najbolj profesionalnih, najmanj tržno usmerjenih medijih.

Kljub razlikam v podrobnostih in poudarkih se vsi strinjajo: Adria je trenutno največje osišče senzacionalizma. In senzacionalnih novic. Ki vsaki dan znova presežejo same sebe. Po logiki: vsaki dan zvemo o AA nekaj, kar presega vse, kar smo si lahko o tej aferi predstavljali. Nazadnje smo tako recimo izvedeli, da je utelešena vrednost pilota, ki bo iz Adrie odšel v tujino v službo, okoli 20 milijonov evrov. Šok. Šokantno.

Prozaično pričakovano, predvidljivo

A česar pri šokantnih novicah ne vidimo, je to, da kar v zvezi z Adrio izvemo, v resnici ni nepričakovano. Niti šokantno.

»Z Adrio se ni zgodilo nič, česar ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Gre za preizkušen model. Ki daje napovedljive rezultate. Ki se jim reče: izčrpavanje kolonialnih lokacij.«
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE