Piramide v Visokem: »Tako ti je mala moja, kad te nategne Bosanac!«

Ne bom govoril o ansamblu Bijelo dugme, niti o gledališki predstavi Tanje Ribič, temveč o nategu, ki si ga je v zadnjih 15 letih privoščil dr. Semir Osmanagić z znamenitimi piramidami (oz. »piramidami«) v Visokem v Bosni.

Osmanagić je bil pred 20 leti potujoči hobiarheolog in hobiantropolog. Skratka, turist, ki si je v svojih arheološko-antropoloških fantazijah dajal duška že prej, ko je obiskoval piramide od Egipta mimo Srednje in Južne Amerike (Mehika, Peru, Čile …) pa do Kitajske.

Poznavalcu zgodovine, arheologije, antropologije, pa tudi psihologije oz. psihopatologije se je moral Osmanagić že takrat zdeti sumljiv. Njegove nanašalne blodnje s histrionično-narcističnim pridihom so bile v rangu fantazij kakšnega dobrega pisatelja fantazijskih spisov ali znanstvene fantastike — recimo Julesa Verna ali vsaj švicarskega raziskovalca Ericha von