Moja hokaido buča. Celo dve. In bučna juha.

4.9.2019 / 06:10 Komentiraj

Posadila sem jo na rob vrta. Sprva je bilo sicer deževno, ampak ko se je otoplilo, je podivjala. Zrasla je čez cel vrt.

Na začetku poletja mi je prijatelj Davor poklonil sadiko hokaido buče.

Nikoli je še nisem posadila in nisem vedela, kako rase. Prvi poletni dnevi so bili pretežno deževni in ni kazala nobenega namena, da bi rasla. Ko je prvič postalo res toplo, pa sem bila že na morju.

Medtem pa je buča zrasla do enormne velikosti.

Posadila sem jo na rob vrta. Resda je bilo vreme sprva deževno, ampak ko se je otoplilo, je dobesedno podivjala. Zrasla je čez cel vrt.

Obrodila je eno samo bučo, ampak veliko. Rdeče oranžne barve. Spominjala me je na velike ameriške buče, kakršne pripravljajo na njihovih bučnih kuharskih tekmovanjih. Priznam, da ni zelo zaostajala za njimi. Bila sem ponosna nanjo.

Napočil je dan

Toda napočil je dan, ko sem iz nje naredila juho.

Bila je neverjetna. Zeleno oranžne barve. V juho sem zakuhala zeleno lečo, ki jo je zgostila. Odlična. Celo sin jo je jedel, ki ne mara leče. Mož je ni mogel prehvaliti. Sploh

Moja hokaido buča. Celo dve. In bučna juha.

»Da ne boste mislili, da imam ne vem kakšen vrt. Dolg je pet metrov in zelo ozek, približno dva metra. Ko je buča zrasla do enega konca, smo jo obrnili in je rasla še nazaj. Na koncu je obrodila še eno bučko.«

NAROČI SE PRIJAVI SE