Kolumne

Lokalni bogomor z utopitvijo. V sili se celo ateist sklicuje na hudiča.

30.8.2019 / 06:10 Komentiraj
Temeljna človekova pravica je pravica do duhovnega napredovanja. Do slutnje Boga. V kulturno specifičnih koordinatah.

Obšla me je misel, ob kateri sem se zgrozil: »Morda pa obstaja možnost, da bi se strinjali. Vsi. Glede vsega. Vsaj vsega pomembnega.« Potreben bi bil spreten retorik — priznam, pomislil sem tudi nase —, ki bi »vse skupaj« ubesedil premišljeno, umerjeno, pretanjeno. In ni vrag, da strinjanje oz. soglasni »da« ne bi bil možen.

Nato pa sem pomislil: samo, da si je takšno soglasnost zamisliti. Zdi se celo, da si jo nekateri želimo! Morda celo vsi!

Danes me je pot zanesla v knjižnico Otona Župančiča, kjer sem zasledil razstavo o sicer že večkrat videnih »ciljih trajnostnega razvoja«, ki jih zasledujejo ali zasledujemo Združeni narodi. Zgoraj opisano zamaknjenje me je sicer doletelo že prej, a teh 16 ali 17 ciljev je delovalo kot nekakšna epifanija. Kot razglašenje, kot »res je!«.

Preozka človečnost

O čem govorim? Govorim o tem, da če pomislimo, kako razmišljamo o svetu in človeku in sploh o vsem, sprevidimo, da z našo

»Naj vsak moli svojega Boga. Eni molijo boga človekovih pravic, drugi bibličnega, tretji spet kakega tretjega. Ne pravim, da lahko vsi skupaj živimo. Ker razlike obstajajo.«Getty Images
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE